Skip to main content
The independent public prosecution office of the EU
Report a crime

Ozadje

Priprave na ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (EJT) so potekale skoraj 25 let. Nekateri ključni datumi:

1995

Na srečanju predsednikov evropskih združenj za kazensko pravo na univerzi v Urbinu (Italija) leta 1995 je bila predstavljena zamisel o evropskem pravnem prostoru za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti. Skupina strokovnjakov, ki jo je vodil častni profesor Mireille Delmas-Marty, dobi nalogo, da sestavi vodilna načela v zvezi s kazenskopravno zaščito finančnih interesov EU v okviru enotnega evropskega pravnega prostora.

1997

Strokovna skupina pripravi poročilo z naslovom „Corpus Juris: Uvedba kazenski določb za finančne interese Evropske unije“. Corpus Juris ohranja tradicionalno razlikovanje med kazenskim pravom in kazenskim procesnim pravom. Medtem ko se prvih 17 členov nanaša na vprašanja materialno kazenskega prava, členi 18 do 35 vsebujejo načela kazenskega procesnega prava in njegova pravila, vključno s predlogom za ustanovitev evropskega javnega tožilca. Corpus Juris naj bi se uporabljal na celotnem ozemlju držav članic EU. Kljub temu vključuje tudi določbo o subsidiarnosti, v skladu s katero se uporablja nacionalno pravo, kadar je v Corpusu vrzel. Osredotočeno je na postopek pred sojenjem, pri čemer je ta prepuščen nacionalni jurisdikciji, v fazi sojenja pa je prisoten evropski javni tožilec za zagotovitev neprekinjenosti postopka in enakega obravnavanja obtoženih kljub razlikam med nacionalnimi sistemi.

2000–2003

Opravljeni sta bili dve pomembni nadaljnji študiji:

2000: Corpus Juris 2000 (firenški predlog) je nadaljevanje projekta iz leta 1997 za analizo izvedljivosti Corpusa Jurisa v zvezi z zakonodajami držav članic. Ta revidirana različica ohranja prvotno strukturo, sestavljeno iz 35 členov.

2003: Študijo z naslovom Kazenske in upravne sankcije, poravnava, prijavljanje nepravilnosti in Corpus Juris v državah kandidatkah je usklajevala Akademija evropskega prava (ERA) s profesorico Christine Van den Wyngaert kot znanstveno koordinatorico. V študiji je natančno preučeno morebitno sprejetje Corpusa Jurisa v pravne sisteme srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav kandidatk.

2001–2007

Evropska komisija decembra 2001 objavi svojo Zeleno knjigo o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti in ustanovitvi Evropskega javnega tožilca. To je pomemben korak pri ustanavljanju poznejšega EJT. Zelena knjiga išče praktične rešitve pri izvajanju ambicioznega in inovativnega projekta evropskega javnega tožilca. Komisija ugotavlja, da so avtorji Corpusa Jurisa predlagali visoko stopnjo usklajenosti materialno kazenskega prava, vendar meni, da mora biti taka usklajenost sorazmerna s konkretnim ciljem kazenskopravne zaščite finančnih interesov Skupnosti. Razprava je omejena na minimalno zahtevo, da bi evropski javni tožilec lahko učinkovito deloval.

Corpus Juris, zlasti poznejše oblikovanje EJT, je splošno prisotno več let in je pogosto obravnavano v Evropskem parlamentu, v državah članicah pa v nacionalnih parlamentih ter pri vladnih uradnikih in akademikih. Zlasti vzbuja veliko zanimanje med akademiki v Latinski Ameriki in na Kitajskem ter se uporablja kot model za revizijo kazenskih zakonikov v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah pred njihovim pristopom k Evropski uniji.

2007–2013

Lizbonska pogodba zagotovi dolgo iskano pravno podlago za ustanovitev EJT. V skladu s členom 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije (ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo) lahko Svet po odobritvi Evropskega parlamenta s soglasno odločitvijo iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno tožilstvo. Dovoljuje tudi pobudo skupine najmanj devetih držav članic, da pridobijo sklep Sveta in da na podlagi okrepljenega sodelovanja ustanovijo EJT.

V letih po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe Evropska komisija izvaja pripravljalno delo  vključno s strokovnimi delavnicami, posvetovanji z deležniki in naročilom nadaljnjih znanstvenih študij.

2013

Julija 2013 Komisija predloži svoj predlog uredbe. Njen namen je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva ter opredelitev njegovih pristojnosti in postopkov. EJT oblikuje kot neodvisni organ Evropske unije, pristojen za vodenje, usklajevanje in nadzor kazenskih preiskav ter za pregon osumljencev na nacionalnih sodiščih v skladu s skupno politiko sodnega pregona. Kar zadeva opredelitev kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Evropske unije, se predlog o EJT sklicuje na rešitve iz predlagane direktive o zaščiti finančnih interesov.

2017

Oktobra 2017 Svet sprejme uredbo „o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva“. Ta uredba določa pristojnosti EJT in je 31. oktobra 2017 objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Ta datum je pomemben zaradi naslednjega povzetka (člen 120): EJT prevzame naloge preiskave in pregona, ki so mu dodeljene s to uredbo, z dnem, ki se določi s sklepom Komisije na predlog evropskega glavnega tožilca po ustanovitvi EJT. Sklep Komisije se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Dan, ki ga določi Komisija, ne sme biti prej kot tri leta po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

To pomeni, da EJT lahko začne svojo operativno fazo šele 20. novembra 2020. Datum določi Evropska komisija na podlagi predloga evropskega glavnega tožilca.

2019–zdaj

2019: Svet 14. oktobra 2019 imenuje prvo evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi. Nekaj dni pozneje njeno imenovanje potrdi Evropski parlament.

2020: Svet 27. julija 2020 imenuje 22 evropskih tožilcev, po enega za vsako sodelujočo državo članico EU. Evropski tožilci in evropska glavna tožilka 28. septembra 2020 slovesno zaprisežejo pred Sodiščem EU.

2021: EJT začne delovati 1. junija 2021, potem ko Evropska komisija 26. maja 2021 uradno potrdi začetek delovanja.

2022: EJT objavi svoje prvo letno poročilo.

 

 

Opombe

Prirejeno besedilo na podlagi: