Uredba o EJT in direktiva o zaščiti finančnih interesov
Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („uredba o EJT“) določa podlago za delovanje EJT.
Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava („direktiva o zaščiti finančnih interesov“) določa, katera kazniva dejanja veljajo za kazniva dejanja, ki škodijo proračunu EU.
To se nanaša na stvarno pristojnost EJT, ki jo določa člen 22 uredbe o EJT. (Člen 22 uredbe o EJT se nanaša na niz kaznivih dejanj iz direktive o zaščiti finančnih interesov, ki izhajajo iz prava EU.)
Direktiva o zaščiti finančnih interesov je enako zavezujoča za vse sodelujoče države članice. Direktive prepuščajo posameznim državam članicam, da same določijo oblike in metode za njihov prenos v nacionalno pravo. Za EJT to pomeni, da ne obstaja skupni kazenski zakonik Evropske unije. Kljub temu direktiva o zaščiti finančnih interesov zagotavlja usklajene pristojnosti v državah članicah, ki sodelujejo v okviru EJT, za kazniva dejanja, v zvezi s katerimi EJT izvaja preiskave in pregon.
EJT se v svojih preiskavah in pregonu opira na nacionalna kazniva dejanja iz zadevnega kazenskega prava države članice evropskega delegiranega tožilca, ki je bil imenovan za odgovornega za vodenje preiskave in pregona v konkretnem primeru v imenu EJT. Sodelujoče države članice so v okviru svojih uradnih obvestil iz člena 117 uredbe o EJT zagotovile sezname svojih zadevnih nacionalnih kaznivih dejanj.
Države članice EU, ki so vključene v sodelovanje z EJT
Z EJT trenutno sodeluje 22 držav članic EU. V skladu s konceptom okrepljenega sodelovanja (členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije) se lahko več držav članic dogovori za uresničevanje skupnega cilja, tj. za ustanovitev EJT (člen 86(1), pododstavek 3, Pogodbe o delovanju Evropske unije), tudi če se druge države članice odločijo, da ne bodo sodelovale.
Med pogajanji za ustanovitev EJT je 20 držav članic potrdilo, da ga želijo ustanoviti, s čimer so postale sodelujoče države članice, ko je bila leta 2017 sprejeta uredba o EJT.
Okrepljenemu sodelovanju za EJT se lahko naknadno pridruži še več držav članic, razen Danske. Njihovo sodelovanje mora potrditi Evropska komisija.
Do zdaj sta to storili še dve državi članici:
- Sklep Komisije z dne 1. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Nizozemske pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva;
- Sklep Komisije z dne 7. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Malte pri okrepljenem sodelovanju z zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva.
Pravni instrumenti, ki jih sprejme kolegij EJT
Uredba o EJT določa nadaljnje pravne instrumente, ki izpopolnjujejo in usmerjajo notranje odločanje v EJT. Najpomembnejši so:
- Poslovnik Evropskega javnega tožilstva, kakor je bil medtem spremenjen;
- Sklep stalnih senatov, kakor je bil medtem spremenjen;
- Sklep o funkcijah in postopkih stalnih senatov, kakor je bil medtem spremenjen;
- različne smernice, npr. operativne smernice o preiskavah, politiki o prevzemu in odstopu zadev,, smernice o poenostavljenih postopkih oziroma prenosu pooblastil stalnih senatov ter smernice kolegija o uporabi člena 31 uredbe o EJT.
Sodelovanje z drugimi partnerji EJT
EJT pri svojih preiskavah in pregonu sodeluje s številnimi partnerji iz Evropske unije (organi sodelujočih in nesodelujočih držav članic, institucijami, organi, uradi in agencijami Evropske unije) in od drugod (organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami).
V svojih uradnih obvestilih iz člena 117 uredbe o EJT so sodelujoče države članice imenovale svoje zadevne organe, ki sodelujejo z EJT.
EJT je za lažje sodelovanje sklenilo več delovnih dogovorov z organi sodelujočih in nesodelujočih držav članic ter partnerji na ravni Evropske unije, npr. z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Eurojustom, Europolom, Evropskim računskim sodiščem in skupino Evropske investicijske banke.
Poleg tega so bili spremenjeni temeljni akti glavnih partnerjev, tako da je vanje vključen njihov odnos z EJT: uredba o Eurojustu, uredba o uradu OLAF in uredba o Europolu.
Varstvo podatkov in dostop javnosti do dokumentov
Prikaži pravni okvir za varstvo podatkov pri EJT.
EJT vodi javni register dokumentov EJT, ki ga je mogoče uporabiti za iskanje zgoraj navedenih in drugih pravnih dokumentov EJT.